KURIKULUM ZA VRTCE

Vzgojni program vrtca je opredeljen v nacionalnem dokumentu Kurikulum za vrtce. Dokument je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999, Ministrstvo za šolstvo in šport pa ga je objavilo v posebni publikaciji. Vzgojni program za predšolske otroke, ki je opredeljen s tem dokumentom, je javnoveljavni program. Izvaja ga tudi naš vrtec. V dokumentu so opredeljeni cilji vzgojnega programa v javnih vrtcih, načela uresničevanja teh ciljev, razumevanje predšolskega otroka, največji delež dokumenta pa je posvečen predstavitvi področij dejavnosti v vrtcu.

PODROČJA DEJAVNOSTI

Dejavnosti v vrtcu razvrščamo v šest področij: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika.

1. Gibanje
Vzgojni program v vrtcu spodbuja gibalne dejavnosti otrok, doživljanje ugodja v gibanju, razvijanje gibalnih sposobnosti, osvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti, pa tudi zavedanje lastnega telesa, spoznavanje lastnih gibalnih sposobnosti in pridobivanje zaupanja v svoje gibalne sposobnosti.

2. Jezik
Otroci imajo v vrtcu veliko priložnosti za poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika. V odnosih z odraslimi in med vrstniki razvijajo svoje govorne zmožnosti, bogatijo svoj besedni zaklad in se učijo kulturnega izražanja. Jezik spoznavajo kot orodje za vsakodnevno sporazumevanje z drugimi, pa tudi kot način umetniškega izražanja. Otroci že v vrtcu spoznavajo temeljna literarna dela za otroke. Tudi sami imajo priložnost za literarno ustvarjanje.

3. Umetnost
Področje umetnosti vključuje različne umetniške zvrsti: likovno ustvarjalnost, ples, glasbo, gledališče in film. Otroci imajo priložnost, da umetnost doživljajo, jo spoznavajo in v njej uživajo, pa tudi, da jo sami ustvarjajo. Razvijajo zmožnost estetskega zaznavanja, izražanja in komuniciranja z umetnostjo. V vrtcu imajo veliko priložnosti za spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, pa tudi za spoznavanje svojih umetniških zmožnosti.
Na razpolago imajo številne materiale in umetniška izrazna sredstva, s pomočjo katerih lahko razvijajo svoje specifične talente na tem področju.

4. Družba
Otrok se v vrtcu postopoma seznanja z družbenim dogajanjem okoli njega. V vzgojni skupini spoznava sebe, svoje vrstnike in odrasle. Spoznava različne oblike medsebojnega povezovanja med ljudmi: od družine, vrstniške skupine, pa vse do kulturnih, verskih, rasnih, etničnih in narodnostnih skupin.
Odkriva medsebojne razlike in se uči živeti v sobivanju ter strpnosti z različnimi od sebe. Oblikuje si osnovne življenjske navade, spoznava različne družbene prostore, navade, delovna okolja, poklice, kulturne in zgodovinske danosti družbe in podobno.

5. Narava
Otroci so že po naravi radovedni raziskovalci sveta, ki jih obdaja. Program v vrtcu jim omogoča doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave.
Otroci spoznavajo živa bitja, njihova okolja in njihov način življenja. Raziskujejo snovi, prostor, zvoke, svetlobo, naravne zakonitosti in spremembe, vremenske in druge naravne pojave. Srečujejo se s tehniko, tehničnimi predmeti in tehnologijo. Pridobivajo si izkušnje, kako lahko vplivamo na naravo, kako jo lahko varujemo in kako jo ohranjamo. Spoznavajo sebe, svoje telo, delovanje telesa in osvajajo veščine zdravega načina življenja. Učijo se varovati pred poškodbami, boleznimi in škodljivimi snovmi.

6. Matematika
Prvi koraki v svet matematike so v vrtcu zelo igrivi. Otroci odkrivajo matematiko v vsakdanjem življenju, razvijajo matematično mišljenje in matematične spretnosti.
Odkrivajo simbolično govorico, spoznavajo odnose med vzroki in posledicami, osvajajo spretnosti reševanja problemov. Osvajajo pojem števila, razvijajo miselne veščine, ki so osnova za seštevanje in odštevanje. Učijo se orientacije v prostoru, spoznavajo like in telesa, razvrščajo različne predmete, se igrajo z merjenjem in podobno.

NALOGE IN CILJI VRTCA

Temeljne naloge vrtca so opredeljene v Zakonu o vrtcih (Ur.l. RS, št. 100/2005) in vključujejo:
1. pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke;
2. izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok;
3. ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

V istem zakonu so opredeljeni tudi cilji predšolske vzgoje v vrtcu:

• razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih;
• razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah;
• razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja;
• negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja;
• spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja;
• spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja;
• posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja;
• spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
• razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

NAČELA VZGOJE V VRTCU

• Načela predšolske vzgoje v javnih vrtcih so opredeljena v Zakonu o vrtcih (Ur.l. RS, št. 100/2005) in Kurikulumu za vrtce (MŠŠ, 2004).
• Načelo demokratičnosti in pluralizma zagotavlja ponudbo različnih programov, vzgojno delo po različnih teoretskih pristopih, modelih in metodah, pester izbor vsebin in dejavnosti ter fleksibilnost v prostorski in časovni organizaciji dela v vrtcu.
• Načelo avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih omogoča smiselno upoštevanje vsakokratnih posebnosti okolja, otrok, staršev ter zaposlenih.
• Načelo enakih možnosti za otroke in starše zagotavlja upoštevanje različnosti med otroki in omogočanje enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka.
• Načelo pravice do izbire in drugačnosti zagotavlja staršem možnost izbire med različnimi programi v vrtcu, otrokom pa izbiro med različnimi dejavnostmi in vsebinami.
• Načelo ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja zagotavlja ponudbo aktivnosti z vseh področij otrokovega telesnega in duševnega razvoja.
• Načelo razvojno-procesnega pristopa postavlja v ospredje otrokov celostni razvoj in spodbujanje razvoja otrokovih strategij dojemanja, doživljanja, izražanja, razmišljanja in delovanja.
• Načelo aktivnega učenja zagotavlja stalno skrb vrtca za ustvarjanje okolja, ki bo otroka spodbujalo k aktivnemu učenju, reševanju problemov, odkrivanju različnih pristopov in preskušanju različnih načinov izražanja.
• Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti omogoča otroku umik od skupinskih aktivnosti, kadar to potrebuje.
• Načelo povezanosti zagotavlja povezovanje različnih dejavnosti v vrtcu v smiselno celoto, pa tudi povezovanje med družino in vrtcem, med posameznimi vzgojnimi skupinami ter med vrtcem in šolo.
• Načelo sodelovanja s starši zagotavlja staršem možnost postopnega uvajanja otroka v različne programe vrtca, sprotno izmenjavo informacij, sodelovanje pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu ter spoštovanje družinskih vrednot.
• Načelo sodelovanja z okoljem zagotavlja upoštevanje naravnih in družbeno-kulturnih specifičnosti okolja.
• Načelo načrtovanja, strokovnega izpopolnjevanja in vrednotenja zahteva od strokovnih delavcev vrtca, da svoje delo skrbno načrtujejo, ga kritično vrednotijo in se strokovno dodatno usposabljajo.