Pripovedka o Jezerniku

Jezernik je bil povodni mož urnih rok, ki mu ni nikoli ušla nobena riba. Lovil jih je v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal v svoj podvodni grad. V nizki bajti v Ukancu je takrat živel reven ribič. Vsak dan je od jutra do mraka čakal, da se bo v njegovo mrežo ujela kakšna riba. To pa se je le redko zgodilo, ker je podvodni mož ves čas razgrajal v vodi in tako pregnal vse ribe.

Nekega dne je bilo ribiču vsega tega dovolj. Odločil se je, da bo lovil ponoči. Vendar se v njegovo mrežo tudi ponoči ni ujela nobena riba. Ribičevo srce je prevzelo sovraštvo do povodnega moža. Šel je domov po rovnico, se vrnil na jezerski breg in pričel kopati jarek.

Povodnega moža je zanimalo, kaj dela ribič. Pa mu je ribič povedal, da bo izkopal tak jarek, da bo po njem odteklo jezero in bo tudi povodni mož ostal brez hrane. Povodni mož je od strahu zakričal, da je odmevalo od Pršivca. Prosil je ribiča, naj neha kopati, v zameno pa mu bo podaril tako vršo, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib.

Ribič se je s tem predlogom strinjal in je sprejel Jezernikovo vršo. Zdaj je bilo tudi za ubogega ribiča iz Ukanca dovolj rib. Kadarkoli je vrgel vršo v jezero, je potegnil ven dovolj rib za vse Bohinjce. Ko je ribič umrl, je tudi vrša izginila kdo ve kam.